Zadnji dan...

Se zadnji dan uzivava na cudovitem jezeru. To je najvecje jezero v Kyrgistanu. Je tako veliko, da kljub nizkim temperaturam nikoli ne zmrzne. Po velikosti je to 2 najvecje alpsko jezero na svetu, takoj za Titicaco. Ubistvu sva tukaj obticala po sili razmer, ampak sploh ni tako slabo. V sredo sva sla gledat petroglife v blizini, kar pomeni da sva po vrocini hodila priblizno 3 ure. Mene je ze kar mocno bolelo koleno in ko sva prisla nazaj je bila kriza. Zvecer je bil ze zelo otecen, da skoraj nisem mogel hoditi, tako da sva se odlocila, da ostaneva se kak dan tukaj in oddahneva.

Mestece samo je bolj brez veze imajo pa zelo lep park in letmo rezidenco za predsednika. Se pa zadeva izjemno razvija in raste v turisticno meko, kot so sami povedali. Destinacija je izredna in jezero je prekrasno. Lahko bi pridobili celo veliko turistov iz Evrope ... ce ... ne bi bilo tako izjemno mraz, da bi preziveli samo skandinavci. Sezona traja le od srede julija do avgusta in to je to. Takrat je polno kazakstancev iz Almatyja, ki je nekak center financ in bogastva v KZS.

Tako, da sva dan prezivela na plazi ob igranju backgammona, ki se mu tukaj rece Nar`d in seveda obvezno zavita v 2 puloverja in se anorak. In to za cez dan. Zvecer je tak mraz, da sem jaz dobil jetiko. Tako da celo noc po tanovem kuriva pecko, da sploh preziviva. Tak mraz, ki se zaleze v kosti, tako da sva oba prehlajena in smrkava. Matr pa tak poletje.
Zvecer greva na dolgo pot do Biskeka in zjutraj navsezgodaj na avion. Ce naju vrli cariniki zaradi smrkanja ne bodo obsodili, da imava prasicjo gripo bova kmalu doma. Preventivno bova pred Ljubljano pojedla Lekadole, da ne bova zgledala bolana.

To je to in kmalu prideva!

Uke