četrtek, 30. april 2009

Zivijo! Zdrastvujte.

Midva ze uzivava na polno na zasluzenem pivu.

Zacela sva v Moskvi na letaliscu, kjer se brez Rubljev ni dalo nic kupiti. In sva sla na avtomat za abmjen valuti. In prideva ze do 3 koraka in klikneva na menjava USD in ups. Kar neki napise v cirilici na dolgo in siroko. In tko je sel osel na led 3x. Pa nama ni uspelo. Potem sva pa poskusila zamenjat se EUR in glej ga vraga odpre ena vratca koncno, vrzeva not 10 E in koncno zacnejo ven dezevati Rublji. Sva sla direkt na fanto in vecerjo, da denar zapraviva.

Pol pa via Uzbekistan sa Samaljotom.

Prvi dan na letalisce pridemo sredi noci in direktiva nam uturijo termometer pod pajsho. Je treba preverit, da nima kdo prasicje gripe ocitno. Bolj za hec po mojem, ampak je bilo lustno ko smo se rinili cez ozka vrata in drzali vsi termometre. Pol je pa nek kvazi zdravnik uceno pregledal temperaturo in je bilo OK.


Zacela sva delovno v glavnem mestu Uzbekistana Taskentu. Po dveh urcah spanja, ker na samaljotu (avionu) pac ni slo, sva sla najprej na trznico in pogledat lokalne znamenitosti. V glavnem moseje in medrese (muslimanske univerze). Na splosno mam obcutek da so muslimani ze potajno osvojili svet, ker kamor koli grem zadnje case so sami muslici in povsod se en na glas dere Alah Akkbar.

Potem sva sla z PODZEMNO! (zgleda kot iz 70ih let) do glavne zelezniske postaje po karte za vlak. Kjer sem se naucil 2 zelo pomembni zadevi za Uzbekistan. Nikamor ne smes brez potnega lista. Tudi na vlak te ne spustijo. Druga je pa to, da tudi policaji v mestu kar cekirajo kdo si in kaj rabotajes. Ampak so prijazni izjemno, nama je dal na koncu skoraj high 5. Sva pa seveda morala nazaj v hotel po moj potni list. :-(

Vmes pa najpomembnejse in skoraj najpogostejse opravilo menjava denarja. Najvecji bankovec je vreden priblizno 1/2 dolarja, pa se teh mi ni uspelo fasat, tako da sem zmenjal 60E in dobil 240 bankovcev. Tako da sva bogata in imava SVEZNJE DENARJA, dobesedno. Padla je tudi ideja, da bi zmetala ves denar v banjo in se v njemu kopala, sploh danes, ker sva zmenjala malo vec in sva trenutno lastnika nekje 500 bankovcev denarja.

Sam Taskent sicer ni bil posebno zanimiv, tako da sva sibala z SPALNIKOM (Yesss) ponoci do Bukhare, ki je pa mesto iz pravljice. Whow. Izjemne moseje, medrese, trdnjava, noro dober folk. V trdnjavi je zivel kralj (emir) Uzbekistana, ki je bil kar pomembna osebnost, dokler ga niso Rusi (boljseviki) 1920 osvojili in so bili potem do 90ih let pod okupacijo USSR. Imela sva totalen soncek, tako da flisi pocivajo, sva pa nosila kratke rokave. Se pa priblizuje dez na zalost, tako da bodo fotke bolj dolgocasne ob tumornem sivem ozadju.

Hrana pa top. Non stop raznjici in podobno. V glavnem vse na zaru peceno, pa neka lokalna specialiteta Plov, kar je jed iz riza z zelenjavo in se nekaj drugih zadev kot so rozine. Socna in okusna zadeva. Za zraven pa full dober kefir in cheka. To je pa nek kao skuti namaz za na kruh. Enostavno napisano sama Turska hrana zaenkrat. Ampak se sploh ne pritozujeva. Pir je pa drag.

Jutri sibava v najlepse mesto na svileni poti v Samarkhand. Aja pa Gasper zna steti do 19 po Uzbekistansko. Baje da je cist simpl, skor isto k po Tursko. Drugace se pa da z Ruscino kar dobro shajat. Tudi ce pol po slovenbsko poveva uni kar vejo, kaj hoceva, tako da je super. Na koncu malo po dalejnsko zavijes, da bolje zveni pa res gre.

A kdo rabi original kucmo iz krzna volka ali lisice? Zgleda k da je od Hugo Bossa, cena pa sitnica. Pa dejansko gre za pravo krzno. Imajo pa tudi cjornega zajeca in se neke cesane ovce. Ampak niso tolk atraktivne. Zment se da super. Volk je volk, lisica je lisca, zajec pa zajec. Mamo res univerzalen jazik. Ne priporocam pa nakupa tradicionalne Uzbeske kape ali pilotske kape vojnega pilota ruske armije iz leta 1962, ker zgledas ali kot Kekec ali pa kot cudak Grunf iz stripa. Vec pa drugic in na fotkah.