Langkawi, 28. september 2012
Po propadlem biznisu z lukavim Kitajcem Kangom sva se ob deveti uri vsedla na prvi bus, pri Ipohu občudovala urejenost mesta in kraško pokrajino okoliških hribov, v Butterworthu, tik ob Georgetownu hitro našla nov bus, tokrat lokalne kvalitete, a izvrstnih razgledov na ravno ravninasto pokrajino,v glavnem riževih polj.
Aloh Star je storil še korak naprej v urejenosti, taksist pa naju je dostavil do katamarana. Dobila sva sedeza št. 1 in 2 ! Kako jim je to v uni ogromni gneči uspelo, mi ni jasno:-o!? No, prostora za noge je bilo tam ogromno ;-).
In razgled: najprej na množico rakov, ki so se prebijali čez morsko dno ob oseki in potem na modro zeleno rjave barve plitkega morja pod visečimi oblaki zadnjih vzdihljajev deževne dobe. In pred pristankom še mimo nekaj izmed 99 otočkov arhipelaga, pa na še zadnje, peto prevozno sredstvo tega dne - taksi.
Blazno fajn taksist, spet Indijec. In soba! Pa večerja. Kje? Pri Indijcih;-)! So pač naj.
