Jailoo

Najin gorski podvig sva zacela pri mami Miri, ki ima sobe v mestu Kochkor, ki je nekje izhodisce za obisk letnih pasnikov, ki se jim rece Jailoo. Soba je bila res lepa, vecerja pa se toliko bolj. Na mizo smo dobili domaco marmelado iz nekih super gozdnih sadezev, ki se jim po rusko rece maline. Midva sva pa ugibala, da so notri sigurno borovnice, pa brusnice pa ribez in maline. No pa so bile samo maline. TO JE BILA NAJBOLJSA MARMELADA EVER. In jaz sem seveda navalil k nor. Koncno ena super hrana. Pa hcerka od mame Mire gleda in ji rata jasno, da Gasper ne bo kusal marmelade, ce bo slo tako naprej. In sama od sebe prinse se eno skledcko marmelade in jo postavi pred njega. Smo se vsi full smejal.

No potem pa zjutraj na poletne pasnike, kjer se pasejo ovce (baranine), krave (karove), koze (kaze) in konji (konji). Tradicionalno so zivinorejci zimo (od oktobra do aprila!!!) preziveli v vasi, kjer je manj snega, cez poletje gredo pa v hribe na poletne pasnike. Zivijo v jurtah, ki jo dober pastir postavi v 3 urah. Midva bi jo nekje v 3 dneh najbrz. Ogrodje je leseno, okoli pa napnejo tkanino iz ovcje volne, ki sciti pred vetrom in dokler je nova tudi pred dezjem. Nasa je bila 8 let stara, tako da so vmes dali polivinil. Pa je tudi drzalo. Na tleh je pa shyrdah. Torej tepih, da ne lezis direkt na zemlji. Normalno so se selili na 2 meseca, tako da so izkoristili tudi visje lezece pasnike, kjer je bila trava, potem so se pa kasneje vrnili nizje, kjer je zrasla ze kar visoka trava. Zdaj k majo pa tursite so pa kar pri miru. Ta jurta je na 2600 m.n.m.

Ko sva prisla je snezilo. Majhen snezni metez, vmes je bilo tudi sonce, potem je padal leden dez, kmalu je bila pa se megla. To nas ni vstavilo. Takoj na konje pa akcija. Konji je bolj slaba beseda. Boljse bi bilo tursiticne mule v preobleki konja. Ja to ni slo hitreje k 3km/h ne glede na to kaj si se dru na njega in ga butal. Smo sli v hrib po snegu, ampak konj v sneg ne gre, ce je globji od 5 cm. Tako da smo sli, kjer so oni zeleli, ne toliko tam, kjer bi mi sli :-) Mraz pa za znoret. Bili smo nekje 3000m visoko, pihalo, snezilo, celo neurje. Mi pa dziha dziha naprej. Potem smo se pa dam obrnili. Konji kot prerojeni. Vsaj 6km/h. Valjda dam gremo, prej k bomo, boljs bo. Potem pa kosilo. Popoldne spet jahat, pa malo odmarat. Zvecer pa akcija! Pravo pastirsko delo. Treba je zgnat skupaj 72 krav in 3 jake, in nekaj milijonov ovc ter koz, ki pa bolj same pridejeo, ce 2x zazvizgas. To je pa taprava zabava. Celo konji razumejo, da takrat ni zajebancije in se odzivajo na ukaz. Tako da smo krave gnali domov kot pravi pastirji. Treba se jim je pa dret neki v stilu kot huus. In grejo. Ce ne, jo pa usekas po riti, da si zapomne. Cist majckene krave smo dali v eno majhno hisko, ostale pa spijo na travniku, ampak blizu jurte, da ne pride volk. Ovce in koze je pa treba zgnat v ogrado, da se jih zapre. To pa je zabava. Ograda za 100 ovc, jih je pa 150. Skor no. In se rinejo, in blejejo, ja akcija ni kaj. Po snegu in blatu smo jih koncno 5 komadov nagnali v ogrado. Ki je bila 10m on najine jurte. Tko da ponoci ni bilo tezav z tisino.

Imajo pa tudi 3 pse. Ta najvecji je Chef. Total srcklana mrcina. Ampak samo na videz. Njegova naloga je namrec, da credo brani pred volkovi. In to dejansko pocne celo noc. Na zalost. Ponoci je mraz za ... V jurti je sicer pecka, ki pa ponoci ugasne. Tako da se kar ohladi. Dobila sva zelo debel kovter in se debelo deko. Skupaj je to tehtalo nekje 47 kg. Na tleh pa samo en tepih in cez ovcja koza, tako da je trdo, ampak res ornk. No cez pa dobis tono za pokrit. Priznam, zeblo naju ni cisto nic, tudi brez spalke. Ampak teza je pa neznosna. Gasper je komaj pljuca dvigoval. Jaz sem pa poskusal spati na boku, dokler me niso kosti toliko bolele, da sem pol noci rajsi poslusal ipod, ker spat res nisem mogel. Ce pa slucajno sem zaspal ... stari dobri chef zacne lajat. Pa ostala 2 psa tudi. 2 metra od moje glave. Pa malo nehajo, pa spet. Drugo noc sem sel celo pogledat, kaj je za ena akcija. Konji, na pol divji, (ki se prosto pasejo), so prisli do jurte in psi jih ganjajo stran. Enega po enega, tko da je celo noc zurka. Eno noc pa chef zacne zamolklo lajat. Houu, houu. In to se je nadaljevalo vec kot eno uro. Sem ze vse ovce prestel 3x pa se nisem zaspal. Ponoci je blizu prisel VOLK in pes ga je zavohal in je potem toliko casa lajal, dokler ga ni odgnal. No toliko glede mrzle noci v jurti.

Aja zakaj majo psi ful radi tursiste? Zato, ker je za kosilo zilavo meso .....

2. dan smo zopet jahali. Spet ista storija. Konji v prvi, pa se vkljucen diferencial. Nic kaj posebnega. Potem, ko smo se pa vracali domov, sem ga pa usepl nagnat celo do galopa, tako da je bilo lustn. Samo je skor duso spustu, ker je bolj staro kljuse. Zvecer pa spet najljubse opravilo, gnat karove domov. Pa pazit, da ne poberes unih od sosjed. Sem se nausil prvi dan, ko so ene odlutale res dalec, da ce niso markirane so nase, ce imajo pa brand 0 so pa od sosjeda. Tako da mi je sefe zaupal, da prizenem tudi oddaljene. Pa se jake sem nasel in jih nagnal domov. Gasper se je pa navadil krotiti svojo mrcino, tako da je tudi aktivno zganjal karove na kup.

Toliko o poletnih pasnikih, kjer non stop snezi in res ne vem zakaj jim pravijo poletni. Smo imeli pa tudi soncka vmes po 10 minut, tako da se je dalo soncit.

Zdaj sva pa na najlepsem jezeru Issik Kul, ki je dolgo vec kot 200 km, siroko pa 30 km, in ga pocasi spreminjajo v Elite Resort for Russians.