Perhentian Islands, 21. september 2012
Zdaj sva pa že napol domorodca na rajskem otočku. Ne morem ravno reči,da
je tudi samotni - vsaj tale najin zalivček ne, ima pa zato internet;-)!
No,pri vsej množici Japončkov in njihove kosooke rodbine tu,to niti ni
čudno;-).Jernejin delovni radij obsega nekih 100 m med najino hišico,najbližjo restavracijo in najbližjo plažo. In eno knjigo, ki je ne odloži ne pod palmo,ne pod nočno svetilko;-). (Ken Follet - World without end, če koga zanima, zelo priporočam.)
Jaz pa malo raziskujem - včeraj čez gozd (kao dzungla) ene 15 min na drugo
stran otoka do naaajvečje plaže - Long beach. Najina ful bolj luštna in senčna:-). Jutri bom probal do konca otoka po tlakovanih obalnih potkah,da od blizu še ostale plažice vidim.
Danes pa... sem šel na snorkling trip! Noro! Vrhunec je bilo plavanje z enometrsko (khm...) želvo. Lahko bi se je bil dotaknil, tako blizu je bila! Morskega psa sicer nisem videl - sva jih pa že včeraj na najini plaži! Je bilo pa noro se znajti sredi jate rib, gledat mavrične barve parrot fish, pa videti Nemota v živo, pa še pa še! S seboj sem imel Andrejevo kamero in me res zanima, kaj je ratalo!
Je bila pa na izletu še ena Francozinja, tudi s tako kamero, in mi je popoldne pokazala fotke na računalniku, nekaj sem jih presnel. In so fajn:-)!
Drugace pa - zgodba tele Claude: je pustila sluzbo po 3 letih in zdaj je na podpori brezposelnim. Za tri leta!!! O višini raje nisem vprašal... Vsake 3 mesece bo pač prifrčala nazaj v Francijo, da se poštemplja(?!).
Kdo potemtakem že rešuje/ogroža euro!?
Pa da zaključim z dobro novico: imeli so plavutke št. 46/47:-D!!Kdor je na trgatvi, dobro vino! Ostalim pa tudi lep vikend!
